Bohinjska Bela - Bohinjska Bela

Lenart Žveglič

Drugi pohodniški izlet v zaledje Bleda.
V načrtu sem imel fotografiranje Bleda s pobočja in vrha Babjega zoba. Načrta mi ni uspelo uresničiti, zakar niti nisem potrt, ker tudi vremenski pogoji (vidljivost) niso bili idealni. Do napake je prišlo že v Ljubljani ob vstopu na avtobus. Vozniku sem povedal, da bom izstopil na avtobusni postaji Bohinjska Bela Kupljenik. Na zemljevidu je to avtobusno postajališče označeno na regionalni cesti Bled-Ukanc malo za odcepom za Kupljenik. Voznik me ni opozoril, da pred Bohinjsko Belo zavije z regionalne ceste na lokalno cesto, ki pelje skozi Bohinjsko Belo. Sedel sem v zadnjem delu avtobusa. Ob soočenju, da ne gre po mojem planu, sem sprejel odločitev, da se odpeljem do dokončne postaje v Ukancu in ob povratku izstopim na načrtovani postaji. V Ukancu pa mi voznik avtobusa pove, da se čez čas vrača po isti poti nazaj skozi Bohinjsko Belo. Sprijaznil sem se z dejstvom in ker je bilo območje Bohinja ovito v gosto megleno, sem ostal pri prvotnem planu, pohod na Babji zob. Ob povratni vožnji sem storil drugo napako. Izstopil sem v Bohinjski Beli pri železniški postaji, moral pa bi na naslednji postaji. Prijazni domačinki sta mi povedale, da moram do naslednjega naselja Bohinjska Bela, kjer vodi pot čez Savo Bohinjko in naprej proti regionalni cesti in čez njo na lokalno cesto za Kupljenik in Babji zob. Od načrtovanega pohoda sem nabral štiriurni zaostanek. Ker je ura bila že blizu poldneva, sem sprejel odločitev, da tokrat obiščem samo kraj Kupljenik, tam kaj spijem in pojem in se vrnem nazaj na avtobusno postajališče Bohinjska Bela pri Mercatorju. Na poti v Kupljenik sem srečal koze in krave, ki so me začudeno gledale. Kot sem že omenil, ozračje ni bilo optimalno za fotografiranje pokrajine. Prepričan sem, da sem sprejel dobro odločitev, da nisem rinil na Babji zob samo zato, da bi bil tam gori. V Kupljeniku se obiskal kmečki turizem Dolinar Krainer. Pojesti in popiti sem želel nekaj domačega s kmetije. Pa glej ga zlomka, ker nisem njihov prenočevalec, so mi lahko ponudili samo vodo. Seveda nisem ostal lačen ne žejen, ker je v nahrbtniku vedno kaj za prigriznit in spiti. Čez čas sem se po isti poti vrnil v Bohinjsko Belo pri Mercatorju. Pri mostu čez Savo Bohinjko stojita dve mizi s klopmi. Tam sem zamenjal zgornje dele premočenih oblačil, se preobul, osvežil z vodo, nekaj pojedel in popil, na klop pod glavo si namestil nahrbtnik in legel k počitku. V gostišču blizu avtobusne postaje sem popil pivo in počakal na avtobus za Ljubljano. Iz Ljubljane do Maribora sem potoval z vlako IC. Od zdaj naprej ga imenujem Ice Cream. Čeprav sem bil za ta letni čas preveč oblečen, me je na vlaku zeblo. Zmeraj slabše prenašam klimatske naprave. Bolje se počutim pri višjih temperaturah z nizko vlažnostjo brez klime. Kje so leta, ko sem prenašal več let poletno vročino okoli 45 stopinj z zelo nizko vlažnostjo in rahlim vetričem. Počutje je bilo enkratno, žeja pa non stop. V nočnih urah sem prispel domov in po potešitvi žeje in lakote komaj čakal, da ležem v posteljo in se prepustim sanjam.
lenc

Dina Frid

Очаровательная деревенька

Anri Tomic

Lep grad. Žal brez podrobne obrazložitve in vodenja.

Endre Sárvári

Sajnos mostanra nagyon tele lett.

Tomislav Toman

Bela je lep kraj

Robert Vodusek

Andrea Antal

Matej yangwao